Intervencija IRP33 – testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih

AGRI-NAT, Kmetovanje na zavarovanem območju ob varovanju biotske raznovrstnosti

Vir sofinanciranja: EU (EKSPR) 33,90%, RS (EKSPR) 66,10% . Vrednost sofinanciranja: 371.718,71 eur. Trajanje: 9.9.2025 do 9.9.2028

Cilji projekta:

Glavni namen projekta je razvoj, preizkušanje in uvedba sonaravnih kmetijskih praks, ki bodo prispevale k izboljšanju stanja ogroženih habitatov in vrst na območju PŠJ ter spodbudile sodelovanje med lokalnimi kmetijami in PŠJ kot upravljavcem zavarovanega območja.

Splošni cilj je vzpostaviti trajnostni model kmetovanja, ki bo usklajeval ohranjanje narave z učinkovito kmetijsko rabo, temelječo na prenosu znanja, testiranju novih praks in sodelovanju deležnikov.

Aktivnosti (ukrepi):

• rotacijska paša,

• čiščenje zarasti na kmetijskih površinah,

• odstranjevanje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst na kmetijskih površinah,

• dosejevanje kmetijskih površin z avtohtonimi travnimi mešanicami,

• vzpostavitev malih vodnih teles (mlak),

• posaditev avtohtonega sadnega drevja,

• obnova in postavitev suhega zidu,

• priprava predlogov za nove ukrepe v okviru Skupne kmetijske politike.

Pričakovani rezultati: 

• zmanjšanje zaraščanja kmetijskih površin in s tem povečanje habitata za zavarovane vrste (smrdokavra, hribski urh, veliki pupek, veliki podkovnjak, hribski škrjanec),

• usposobljenost kmetov za sonaravno kmetovanje in uporabo razpoložljivih aplikacij za spremljanje stanja vrst,

• izvedene delavnice in strokovne ekskurzije za širšo uporabo pridobljenih znanj,

• izboljšano sodelovanje med PŠJ in lokalnimi kmetijami,

• prenos pridobljenih znanj na nove kmetije, strokovnjake in širšo javnost.

Partnerji v projektu:  Park Škocjanske jame (vodilni partner), Kmetija Frank, Ekološka kmetija Sandi Fedrigo, Kmetija Kužlevi, Kmetija Ivancovi, Kmetija Žustovi, Kmetija Pri Grahorjevih, Kmetija Pri Andrejevih, Čebelar Andrej Bergoč, Kmetija Požarjevi, Kmetija Moreljevi

BRENČIMO S KOLESOM (APITT 2)

Naziv intervencije:LEADER Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (za LEADER projekte)

Kratek opis operacije:

Trajanje: 1.4.2025 – 31.10.2026

Vrednost sofinanciranja: 69.995,68 €

Partnerji v projektu:

1. Fotografske in športne dejavnosti, Tomaž Penko s.p., Prestranek, vodilni partner
2. SVETOVANJE, IZOBRAŽEVANJE IN OBLIKOVANJE, Zdenka Žakelj s.p., Slavinje 
3. BEe in foREST, apiturizem, Aleš Jenko s.p., Klenik
4. Kmetija Frank, Topolc
5. Kmetija Cvetka Kernel, Slavina
6. VDC Koper, enota Ilirska Bistrica

Opis projektnih aktivnosti:

Projekt nadgrajuje obstoječo čebelarsko-kolesarsko pot s posodobitvijo trase ter vzpostavitvijo novih učnih in čutnih točk, osredotočenih na divje opraševalce, kot so čmrlji, divje čebele, metulji, muhe trepetavke … in biodiverziteto. Ob poti bodo postavljeni interaktivni didaktični elementi, metuljnik, gozdni vrt, ki bodo obiskovalce osveščali o pomenu opraševalcev in varovanju narave. Partnerji bodo oblikovali skupni didaktični in čutni program ter trajnostni turistični program, ki bo vključeval trženje in uporabo električnih koles ter povezovanje z lokalnimi ponudniki. Program Citizen Science bo preko FB skupine lokalno skupnost in obiskovalce spodbudil k beleženju opazovanj opraševalcev na območju LAS. Projekt prispeva k ohranjanju naravnih virov, varovanju okolja in povečuje ozaveščenost o biodiverziteti, hkrati pa razvija trajnostno turistično ponudbo in krepi sodelovanje med lokalnimi ponudniki.

Načrtovane aktivnosti v okviru projekta so:

• nadgradnja obstoječe čebelarsko-kolesarski poti
• oblikovanje turističnega programa
• »Citizen Science« program za spremljanje divjih opraševalcev 
• komunikacijske in promocijske aktivnosti.

Cilji in rezultati operacije:

Glavni namen projekta je nadgraditi obstoječo čebelarsko-kolesarsko pot z vsebinami, ki osveščajo o pomenu divjih opraševalcev in biodiverzitete. Povod za pripravo projekta je potreba po posodobitvi poti, ki je bila vzpostavljena pred tremi leti in potrebuje prilagoditve glede na spremembe na terenu ter povratne informacije obiskovalcev. 

Cilji projekta so: 

• nadgradnja  obstoječo čebelarsko-kolesarsko pot z vsebinami, ki osveščajo o pomenu divjih opraševalcev in biodiverzitete
• obogatitev turističnih programov ter ozaveščanje o ohranjenosti in bogastvu biodiverzitete območja LAS 
• oblikovanje novih programov in testna izvedba 
• vzpostavitev pogojev za trženje poti 
• ozaveščanje o pomenu divjih opraševalcev in biodiverzitete
• razširanje rezultatov in informacij o projektu na različne ciljen skupine
• vključevanje lokalnega okolja v projektne aktivnosti po principu Citizen Science. 

Pričakovani rezultati so:

• posodobljena trasa čebelarsko-kolesarske poti in izdelana e-karta poti 
• opremljene učilnice v naravi na štirih lokacijah 
• vzpostavljen gozdni vrt
• vzpostavljen metuljnik 
• nov didaktičen in čuten progam na temo opraševalcev in biodiverzitete 
• nakup treh e-koles 
• oblikovana FB skupina za namen ozaveščanja o divjih opraševalcih in biodiverziteti 
• izvedba fotografskega natečaja in digitalne razstave fotografij. 

PRIPRAVA INOVATIVNIH GNOJIL NA OSNOVI BIOOGLJA IN UPORABA V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELENJAVE

OPIS PROJEKTNIH AKTIVNOSTI

Projekt se osredotoča na izboljšanje rodovitnosti tal, prilagajanje podnebnim spremembam in spodbujanje trajnostnega kmetijstva v Sloveniji. Ključne aktivnosti vključujejo proizvodnjo biooglja iz organskih odpadkov, pripravo komposta na osnovi biooglja z biostimulanti ter testiranje njegove učinkovitosti na kmetijah. Na praktičnih delavnicah se bodo člani kmetij usposobili za proizvodnjo in uporabo biooglja. Pilotni poskusi bodo ocenili vpliv gnojil na osnovi biooglja na tla, pridelke in ogljični odtis. Projekt spodbuja krožno gospodarstvo in razširja rezultate za podporo trajnostnih kmetijskih praks.

​

Načrtovane aktivnosti v okviru projekta so:

 • Izdelava biooglja iz organskih snovi, ki sicer predstavljajo odpad (npr. gnoj, ostanki lesa in rastlin, odpad morskih              lupinarjev).

• Priprava gnojil z aktiviranjem biooglja preko kompostiranja in dodajanja biostimulantov.

• Praktični preizkusi na kmetijah – poskusna uporaba pripravljenih gnojil pri pridelavi zelenjave.

• Razvoj digitalne aplikacije za spremljanje parametrov poizkusa in izračun potrebnih gnojil.

• Izdelava priročnika za pripravo bioglja ter uporabo gnojil.

• Diseminacija znanja in rezultatov preko različnih dogodkov in aktivnosti med različne ciljne javnosti.

​PARTNERJI PROJEKTA

Partnerji projekta:

• Vrtnarstvo Jure Štanta s.p., Buje, vodilni partner

• Inštitut za promocijo varstva okolja, ddr. Ana Vovk, svetovalno podjetje

• Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, raziskovalno podjetje

• Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, svetovalno podjetje

• Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna, izobraževalna organizacija

• Ivan Morelj s.p., Buje, podjetje na podeželju

• Kmetija pri Andrejevih, Narin

• Kmetija Volk, Mitja Volk, Suhorje

• Kmetija Jernejevi, Aleš Žakelj, Slavinje

• Kmetija Frank, Dušan Frank, Topolc

• Zala Stegel, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Malo Ubeljsko

• Kmetija Škerlj, Tomaj

• Kmetija Kumer 1687 d.o.o., Trgovišče

CILJI IN REZULTATI OPERACIJE

Namen projekta je nasloviti degradacijo tal, zmanjšano rodovitnost, podnebne spremembe ter potrebo po trajnostni pridelavi hrane v Sloveniji. Projekt uvaja uporabo biooglja, biostimulansov in komposta kot rešitev za izboljšanje strukture in rodovitnosti tal, povečanje zadrževanja vode in zmanjšanje erozije. Z inovativnimi pristopi, kot so kompostiranje z bioogljem in uporaba lastnih virov kmetij, projekt krepi odpornost pridelave na podnebne spremembe, zmanjšuje uporabo sintetičnih gnojil in spodbuja krožno gospodarstvo, kar zagotavlja trajnostno produktivnost kmetij.

Cilji projekta so:

• Razvoj inovativnih gnojil, ki temeljijo na biooglju, pridobljenem iz lokalnih odpadnih biomaterijalov.

• Uporaba biooglja za izboljšanje rodovitnosti tal in povečanje odpornosti rastlin na bolezni in podnebne spremembe.

• Praktični preizkusi na partnerskih kmetijah za preverjanje učinkovitosti biooglja in biostimulantov pri pridelavi zelenjave.

• Razširjanje rezultatov in znanj preko delavnic, izobraževanj in priročnikov.

​

Pričakovani rezultati so:

• Kmetije, usposobljene za samostojno pripravo biooglja in gnojil.

• Razvita inovativna in ekološko sprejemljiva gnojila.

• Testirana učinkovitost gnojila.

• Povečana rodovitnost tal in odpornost rastlin na bolezni.

• Zmanjšana količina organskega odpada na kmetijah, ki preko kompostiranja pridobi na vrednosti.

• Zmanjšanje uporabe sintetičnih gnojil in pesticidov.

• Uvedba trajnostnih praks na kmetijah, kar bo prispevalo k varovanju narave in okolja.

• Povečanje samooskrbe z zelenjavo in izboljšanje kakovosti pridelkov.

​

Vrednost projekta:   vrednost sofinanciranja: 299.588,20€

​Trajanje projekta: 24.4.2025 – 24.4.2028

​Naziv intervencije: Intervencijo IRP31 – Podpora za projekte EIP

                                                                                                                                                                                                                                                                    Inovativni protipožarni model celostne revitalizacije kmetij

OSNOVNI PODATKI O PROJETKU

Naziv ukrepa: ukrep M16 – Sodelovanje

Naziv podukrepa: podukrep M16.2 – Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij

Naziv projekta: »Inovativni protipožarni model celostne revitalizacije kmetij« (EIP)

PARTNERJI PROJEKTA

Partnerji projekta (15 partnerjev – 11 kmetij in 4 strokovni partnerji):

• VP: Kmetija Jernejevi, Slavinje
• P1: Inštitut za promocijo varstva okolja, Ana Vovk, Lušečka vas, Poljčane
• P2: Grm Novo Mesto – center biotehnike in turizma, Novo mesto
• P3: Zavod za celostni razvoj Anima Mundi, Križ, Sežana
• P4: Javni zavod za turizem in kulturo Miren Kras, Miren
• P5: Kmetija Rogelja, nosilka Magda Rogelja, Vojščica, Kostanjevica na Krasu
• P6: Kmetija Francetovi, Vera Lipičar, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Nova vas, Miren
• P7: Ekološka kmetija Carstica, Urška Frančeškin, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Opatje selo, Miren
• P8: Kmetija Ana Vovk, nosilec Ana Vovk, Lušečka vas, Poljčane
• P9: Biotehniški center Naklo, Strahinj, Naklo
• P10: Kmetija Mahne, nosilka Lilijana Mahne, Cerknica
• P11: Kmetija Markovi, nosilec Marko Cvetko, Martinjak, Cerknica
• P12: Kmetija Cokan, nosilec Ivo Cokan, Spodnje roje, Šempeter v Savinjski dolini
• P13: Kmetija Frank, nosilec Dušan Frank, Topolc, Ilirska Bistrica
• P14: Kmetija Volk, nosilec Mitja Volk, Suhorje, Vremski Britof

CILJI PROJEKTA

Glavni cilj projekta je razviti in pilotno preizkusiti inovativen model celostne revitalizacije kmetij po požaru in protipožarne varnosti kmetij.

Specifični cilji, ki jih želimo s projektom doseči pa so:

• Usposobiti lastnike in upravljalce kmetijskih in gozdnih zemljišč, da bodo razumeli kaj določeni ukrepi v praksi pomenijo in kako jih implemenirati.
• V praksi preizkusiti model celostne obravnave in revitalizacije kmetij kot orodja za odločanje o načrtovanju in izvajanju ukrepov za varstvo pred požari na ravni celotne kmetije.
• Izdelati nabor konkretnih ekosistemskih aktivnosti in modro-zelenih infrastruktur za varstvo pred požari na kmetijskih gospodarstvih in za revitalizacijo kmetijskih in gozdnih površin, kar bo prispevalo k večji požarni varnosti kmetij.
• Izdelati smernice za prostorsko urejanje kmetij z namenom revitalizacije kmetij po požarih in zmanjšanja tveganja pojavljanja požarov.
• C6 Izdelati priročnik uporabljene inovativne metode celostne obravnave in revitalizacije kmetij po požarih s smernicami za protipožarno varnost za kmetije na Krasu in na drugih področjih Slovenije.
• Analizirati učinkovitost izvedenih ukrepov in pripraviti priporočila za nadaljnje ukrepanje na področju celovitega pristopa k varstvu pred požari
• Vzpostaviti pilotno območje dobrih praks z identifikacijo kmetij s protipožarno varnostjo
• Promovirati vsebino projekta in razširiti rezultate projekta in s tem zagotoviti njihovo trajnost.
• Izdelati načrt trženja in vstopa na trg za eno od vključenih kmetij.

REZULTATI PROJEKTA

• izdelane geomantijske analize in ocena požarne varnosti za 11 kmetijskih gospodarstev
• izdelan inovativni protipožarni model celostne revitalizacije kmetij, ki nadgrajuje klasično prakso določanja požarne ogroženosti in jo dopolnjuje s prepoznavanjem ekosistemskih lastnosti dane lokacije, storitvami ekosistemov ter geomantijskimi znanji in vedenji. Model je podrobneje predstavljen tudi v priročniku. 
• usposobljena kmetijska gospodarstva, ki so pridobila praktična znanja za razumevanje širšega ozadja ekosistemskih rešitev in pomena ukrepov, ki jih lahko izvedejo na lastnih kmetijskih zemljiščih za varnost pred požari ter za hitrejšo revitalizacijo kmetijskih in gozdnih površin v primeru požara na osnovi geomantijske analize.
• v praksi preizkušeni ukrepi na 11 kmetijah, ki izhajajo iz inovativnega protipožarnega modela celostne revitalizacije kmetij, kot orodja za odločanje o načrtovanju in izvajanju ukrepov za varstvo pred požari na ravni celotne kmetije,
• analiza izvedljivosti prenosa novih protipožarnih praks v luči zaščite kmetije pred požari, njihovega vpliva na ekonomičnost poslovanja kmetijskih gospodarstev in prilagajanja na podnebne spremembe,

• vzpostavljeno pilotno območje dobrih praks, ki bo služilo kot generator sprememb na področju požarne varnosti in prilagajanja na podnebne spremembe (“Kmetija dobre prakse za izboljšanje vitalnosti in požarne varnosti”), kot prostor za demonstracijo dobrih praks, ki hkrati prenašajo znanje na ostale kmetije

• promocija projekta in razširjanje rezultatov,

• priporočila za pripravljalce strokovnih podlag: Geomantijska priporočila za celostno prostorsko načrtovanje in Radiestezija – strokovne podlage za vključitev geomantije v prostorsko načrtovanje

• izdelan načrt trženja in vstopa na trg 

DREVESA in RASTILNE

OPIS PROJEKTA
Projekt obravnava tematiko revitalizacije kmetijskih in gozdnih zemljišč po požarih ter njihovo protipožarno varnost z vidika vitalnosti – krepitve prsti in vegetacije. To bomo dosegli preko okrepitve ekosistemov, naravnih in grajenih in aktiviranja njihovih storitev. Z aktiviranjem ekosistemskih storitev bomo izboljšali ali vzpostavili delovanje različnih ekosistemov, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, ter posledično dosegli boljšo vitalnost kmetijskega gospodarstva kot celote.

Glavni cilj EIP projekta je razviti in pilotno preizkusiti inovativen model celostne revitalizacije kmetij po požaru in protipožarne varnosti kmetij. Tematika požarov bo obravnavana celostno, z vključevanjem strokovnjakov, znanj in tehnologij z različnih področij.

Strokovno podlago za okrepitev ekosistemov bo podala geomantijska analiza, z opredelitvijo snovno-energijskega stanje kmetijskih gospodarstev. Geomantijska analiza bo podala informacije o naravnih pogojih kmetij z vidika zmožnosti lastne rehabilitacije, ki se razlikuje po kmetijah, saj je naravna regeneracija odraz geološke podlage, odtekanja in zadrževanja vode v kombinaciji s konfiguracijo terena. Velik vpliv imata ekspozicija in reliefne mikrooblike, ki razporejajo kot sončnega obsevanja in debelina ter tip prsti, ki preko rastiščnih pogojev vzpostavlja možnost obnove rastišč po požaru. Naravne danosti bomo okrepili z uporabo modro-zelene infrastrukture, ki vsebuje pristope zadrževanja vode v tleh, ponovno rabo vode na območjih, kjer padavine padejo, povečanje humifikacije zemljišč z uporabo biomase in njeno krožno gospodarsko rabo, prilagajanje konfiguracije terena s travnimi muldami za podzemno zadrževanje vode, uporaba tradicionalnih pristopov zadrževanja prsti z ograjevanjem s kamni ter krepitev avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst in izbor ustreznih kmetijskih poljščin, prilagojenih pomanjkanju vode zlasti v času vegetacijske dobe.

Z metodo povratne zanke bomo na osnovi geomantijske strokovne podlage definirali revitalizacijske in vzdrževalne ter protipožarne ukrepe, ki bodo temelji na energijskih in materialnih osnovah prostora (kmetij) in tako zasnovali celostne rešitve. Partnerske kmetije bodo predlagane ukrepe tudi pilotno preizkusile. Kateri ukrepi bodo to, je odvisno od rezultatov gomantijske analize ter želja in pričakovanj nosilcev kmetijskih gospodarstev. Ob zaključku projekta bo izvedena tudi analiza izvedljivosti prenosa rezultatov na raven kmetijskega gospodarstva, s predlogi za pripravljalce strokovnih podlag.

Za lažje razumevanje ozadja ekosistemskih storitev in ukrepov ter za lažjo izvedbo teh ukrepov v praksi, bo izvedeno usposabljanje za kmetijska gospodarstva. V zadnjem letu trajanja projekta bo izvedenih več aktivnosti prenosa znanja in razširjanja projektnih rezultatov. Pripravljen bo tudi priročnik, v tiskani in e obliki, preko katerega bodo pridobljena znanja in rezultati dostopni tudi drugim kmetijskim gospodarstvom oziroma širši javnosti. Vzpostavljeno bo tudi pilotno območje dobrih praks, ki bo služilo kot učni poligon za prikaz ukrepov celostne revitalizacije kmetijskega gospodarstva.

​

Vrednost projekta:

celotna vrednost: 400.609,98 EUR

vrednost sofinanciranja: 239.965,46 EUR (59,9 %)

Trajanje projekta: 12.5.2023 – 11.5.2025

​

Povezave:

https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/rural-development

https://www.program-podezelja.si/

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.