Na pobudo Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna se je v letu 2020 začel izvajati projekt, v katerem skupno sodeluje 9 partnerjev. Zadan cilj projekta je bil razvoj oziroma izboljšava tehnologije spravila lesa z mobilno gozdarsko žičnico, ter preizkus novega načina izdelovanja malih lesenih objektov iz manjvrednega lesa na kmetijah.

Projekt se po treh letih izvajanja pod vodstvom SGLZŠ zaključuje, zato v nadaljevanju predstavljamo nastale rezultate.

Povzetek projekta

Glavni namen projekta smo razdelili na dve področji:

• Izboljšanje gospodarjenja z gozdovi v času podnebnih sprememb s poudarkom na žičnem spravilu s postavitvijo mobilne gozdarske žičnice na težje dostopnem terenu oziroma ekološko občutljivem terenu,
• inovativni način uporabe manj kakovostnega lesa za gradnjo malih lesenih objektov, ki hkrati omogoča manj kvalitetnemu lesu dodati višjo vrednost.

Glavni cilj je bil preizkusiti posodobljeno oziroma prilagojeno tehnologijo (mobilna gozdarska žičnica COBRA T9500-25) in na nov način izdelati nove proizvode (male lesene objekte) ter jih v praksi na vključenih kmetijah tudi pilotno realizirati – neposreden prenos znanja v prakso.

 Izvedba praktičnega preizkusa z rezultati

Z mobilno gozdarsko žičnico COBRA sta bila izvedena dva preizkusa  spravila lesa iz strmih površin brez izgrajenih vlak (Nanos, Kobalove planine nad Idrijo). Žičnica se je v obeh primerih izkazala kot  zelo uporabna in ekonomsko ter okoljsko upravičena. Lastnikom gozdov, ki imajo strme površine brez urejenih gozdnih vlak, toplo priporočamo spravilo lesa z mobilno gozdarsko žičnico. Spravilo je sicer nekoliko dražje na kubični meter vendar veliko ceneje kot urejanje vlak na novo in tveganje erozije terena. Glede varnosti pri delu z žičnico je bil v okviru projekta posnet tudi izobraževalni film, ki je objavljen na spletni strani šole in na šolskem  You Tube kanalu: SGLŠ Postojna – YouTube

• 
• Slika 1: Pilotni preizkus na vrhu Nanosa – kmetija Černig
• 

Slika 2: Pilotni preizkus na Kobalovih planinah nad Idrijo – kmetija Podobnik

Na petih partnerskih kmetijah (Majdič iz Topolca, Černigoj iz Velikega Ubeljskega, Volk iz Suhorja; Podobnik iz Idrije in Smrekarjeva domačija iz Grobšič) se je preizkusilo izdelavo malih lesenih objektov iz manjvrednega lesa drogovnjakov, ki bi bil sicer uporabljen kot celulozni les. Ti objekti (brunarica, manjši turistični objekt, gugalnica, paviljon, zavetje za koze) na omenjenih kmetijah tudi stojijo in vljudno vabljeni k ogledu. Izdelava objektov je sicer preprosta, z orodjem, ki je običajno že na kmetiji, vendar si je potrebno vzeti dovolj časa za sestavljanje. Ko pa je objekt sestavljen, je navdušenje nad obliko in funkcionalnostjo nepopisno. V kolikor bi se odločili za tovrstno gradnjo, se lahko obrnete po znanje na šolo. Sicer pa sta v veliko pomoč tudi dva izdelana izobraževalna filma na temo gradnje omenjenih objektov. Oba filma nazorno in po korakih prikazujeta gradnjo, objavljena sta na prej omenjenem šolskem YouTube kanalu.

Ker se pri spravilu z žičnico hlodi le delno ali sploh ne dotikajo tal, tla niso poškodovana, kar je pomembno iz ekološkega vidika predvsem na strmih in občutljivih tleh.  Na Kobalovih planinah prvo leto po spravilu lesa z žičnico ni bilo zaznane erozije tal niti na najbolj strmem terenu (50^o), tla so bila v celoti poraščena z mladjem (slika 3).

 

Slika 3: Kobalove planine. Stanje mladja neposredno na trasi, eno leto po spravilu lesa.

 

 

Tekom projekta so nastali rezultati:

• uspešno izveden preizkus mobilne gozdarske žičnice na dveh lokacijah
• usposobljenih 10 oseb za delo z mobilno gozdarsko žičnico
• usposobljenih 10 oseb za izgradnjo malih lesenih objektov
• izdelani trije izobraževalni filmi objavljeni na šolskem YT kanalu: SGLŠ Postojna – YouTube
• posneta in predvajana dva prispevka za Oddajo Ljudje in zemlja dne:

10.10.2021: TV – RTV SLO

17.8.2022: Izdelava objektov iz manj vrednega lesa (rtvslo.si)

–     prispevek na radiu SLO1: Oddaja Od setve do žetve  Prvi • Od setve do žetve • Koščičarjev na Primorskem bo malo (rtvslo.si)

– izdelanih 5 malih lesenih objektov iz manjvrednega lesa:

Slika 4: Zavetje za koze; Smrekarjeva domačija

Slika 5: Gugalnica za 4 osebe; Turistična kmetija Podobnik

Slika 6: Paviljon na kmetiji Majdič

Slika 7: Objekt za turistične namene; kmetija Volk

 

Slika 8: Večnamenski objekt na kmetiji Černigoj

 

 

Projekt se izvaja v okviru ukrepa M16 Sodelovanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020, v sklopu 3. javni razpis za podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij na področju gozdarstva.

Projekt je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se izvaja v obdobju 9.7. 2020 – 9.7. 2023.

Partnerji projekta: Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna – vodilni partner, Izidor Černigoj, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Kmetija Podobnik, turizem in gostinstvo, Marjan Podobnik, s.p., Bojan Majdič, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Kmetija Vok, Melita Stegel – nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Izobraževanje Tamara Urbančič, s.p., Gozdarski inštitut Slovenije, Medivar, Bogdan Plesničar s. p..

 

Vsem partnerjem se toplo zahvaljujemo za ves doprinos in kvalitetno opravljeno delo, še posebej pa učiteljem SGLZŠ Martinu Dužniku, Tomažu Ščuki in Janezu Medenu ter podjetju Uniforest za podporo.

 

Projekt Spletni EKO vrtiček, v katerem sodelujejo  4 partnerji (kmetija Pečar, kmetija Brhanovi, MATIXO Računalniški inženiring in svetovanje Matjaž Okretič s.p. ter Izobraževanje Tamara Urbančič s.p.) se zaključuje. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.  V dveletnem obdobju izvajanja projekta so nastali rezultati, kateri so uporabni tako za vrtičkarje, ljubitelje zdrave lokalne  hrane kot tudi za ekološke kmetije. Rezultati projekta so predstavljeni v publikaciji, ki jo najdete na povezavi: Projekt SEV | Sadjarstvo Pečar (sadjarstvo-pecar.si)

in v video posnetku, ki si ga lahko ogledate na povezavi

https://youtu.be/TXP2fQpm4N8.

 

V okviru projekta je nastala spletna platforma www.sev.si. Sama platforma deluje tako, da omogoča tako splošni javnosti vpogled v podatke in znanje kot tudi prijavljenim uporabnikov vpogled v svoje SEV enote, komentiranje in pošiljanje sporočil med uporabniki in kmetovalcem. Platforma je bila razvita z uporabno sodobnih spletnih tehnologij in je razdeljena na tri dele.

–        Prvi del je spletna stran projekta, ki zajema ozaveščanje javnosti o ekološkem kmetovanju in prilagajanju na podnebne spremembe. Seznam rastlin prilagojenih na podnebne spremembe, ki je nastal v sklopu projekta, je bil na stran vključen v interaktivni obliko, preko katere lahko uporabnik brska po različnih kategorijah rastlin.

–        Drugi del aplikacije je t.i. “SEV Profil” v katerem se zbirajo podatki lokalnih SEV enot. Registrirani uporabniki tu pridobijo vpogled v svoje SEV enote, ki so del projekta. Glavna funkcionalnost profila je dnevni prikaz slik SEV enote ter možnost interakcije s kmetijskim gospodarstvom SEV enote.

–        Tretji del predstavlja lokalna aplikacija, ki skrbi za komunikacijo lokalnih kamer ter drugih podatkov pri SEV enotah in glavne SEV platforme.

 

Na Ekološka kmetija Brhanovi je bil uspešno izveden pilotni preizkus opisane spletne platforme in sicer je sodelovalo pet uporabnikov, ki so izbrali enega od ponujenih izborov rastlin in spremljali rast preko posnetkov kamer, ki so bile nameščene v rastlinjaku.

 

Partnerji so izdelali tudi analizo izvedljivosti uporabe spletne platforme v širšem slovenskem prostoru, opravljena je bila tudi tržna raziskava.

 

Na podlagi rezultatov pilotnega preizkusa in trženjske analize smo ugotovili, da bi z malenkostnimi izboljšavami uporabo spletne platforme lahko širili med druge ekološke kmetije (komercializirali), kjer bi uporabniki svoje enote najemali in obiskovali. Glede na zbrane podatke in izkušnje bi lahko tudi postavili okvirno ceno take storitve, da bi bil projekt SEV samooskrben in bi bil v korist vsem vpletenim.

 

Več o vseh rezultatih najdete na www.sev.si  ter www.sadjarstvo-pecar.si/projekt-sev/

Vabljeni k ogledu in uporabi spletne platforme!

V okviru projekta Visokodebelni pašni sadovnjak je nastal priročnik za vzpostavitev in vzdrževanje visokodebelnega pašnega sadovnjaka. Priročnik je brezplačno na voljo tukaj:    PRIROČNIK VPS za delitev. Vabljeni k uporabi.

V okviru prenosa znanja v prakso projekta visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa,
vabim na delavnico VISOKODEBELNI PAŠNI SADOVNJAK,

ki bo v petek,  8. 4. 2022 s pričetkom ob 16.00 uri na Kmetiji VOLK, Suhorje 5, 6217 Vremski Britof.

Na delavnici bo predstavljeno znanje in izkušnje, ki so si ga v projekt vključene kmetije pridobile z vzpostavitvijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov in sicer:

• kaj je pomembno pri načrtovanju zasaditve visokodebelnega sadovnjaka,
• predstavitev primera zasaditve sadovnjaka za pašo konj in drobnice,
• prikaz zaščite sadnega drevja,
• kako ustrezno oskrbujemo in vzdržujemo sadovnjak,
• prikaz zimskega reza sadnega drevja.

Podane bodo tudi ključne informacije o projektu, partnerjih ter ciljih in rezultatih projekta.

Delavnico bosta vodila Tamara Urbančič in Janez Gačnik (Zavod Jabolko).

Dodatne informacije dobite na 031 773 474 (Alenka Volk) ali na alenkavolk@hotmail.com, obvezna je predhodna prijava na enega izmed prej navedenih kontaktov do srede 6. 4. 2022.

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije. Zasadili so jih na površinah, ki so bile manj primerne za kmetovanje, poleg sadja, pa so sadovnjaki nudili pašo in senco živalim. Z razvojem intenzivnega sadjarstva so visokodebelni sadovnjaki postali ekonomsko manj zanimivi, posledično se je zmanjšala tudi skrb za njihovo ohranjanje in obnavljanje. S projektom »Visokodebelni pašni sadovnjak kot nova kmetijska praksa« želimo partnerji projekta to prakso spet obuditi. Projektne aktivnosti so tako usmerjene v oživljanje visokodebelnih sadovnjakov in krepitev njihovih različnih funkcij. V prvi vrsti so pomembni za pašo živali (goveda, konj, drobnice, kokoši). Prispevajo pa tudi k ohranjanju biotske pestrosti, tako z zasaditvijo avtohtonih in tradicionalnih sort, kot tudi s tem, da nudijo bivališče različnim živalskim vrstam. Avtohtone in tradicionalne sorte sadnega drevja so praviloma odpornejše na podnebne spremembe, bolezni in škodljivce, s čemer se pripeva k blaženju podnebnih sprememb.